Priporočljivo je, da otroke seznanimo s pravimi razlogi za selitev. Pri tem je potrebna previdnost, da v naši vnemi, da bi jih navdušili za  selitev, ne obljubljamo stvari, ki jih ne bomo mogli izpolniti. Otrokom moramo dati na voljo dovolj časa, da se o selitvi pogovarjajo tudi s svojimi prijatelji, si izmenjajo slike, naslove in se od njih poslovijo. Čas, da se v mislih privadijo in sprijaznijo s prihajajočo selitvijo, je pri otrocih lahko različno dolg.

Mlajši otroci ne zmorejo popolnoma doumeti, kaj preselitev zares pomeni. To je tudi razlog, da jim o selitvi ne govorimo veliko prej, saj so bolj osredotočeni na sedanjost in pojma časa še ne razumejo. Selitev jim predstavimo skozi slike, zgodbe in igro, v kateri prevažamo igrače s kamioni z ene lokacije na drugo, od ene hiše do druge.

Predšolski otroci so ponavadi radovedni in radi selitev opazujejo. Od značaja otroka naj bo odvisno, ali ga bomo k opazovanju spodbujali ali ne. Zavedati se moramo, da je otrok lahko tudi prizadet, ko opazuje praznjenje in spreminjanje njegovega doma, na katerega je navezan. V primeru, ko otrok lahko prisostvuje selitvi, pripravimo nekaj igrač, ki jih bo lahko obdržal in jih ne zložimo v selitveni zaboj. Nikakor pa v času priprave na selitev, ne zavrzimo igrač brez otrokovega pristanka.

Ker je ob selitvah pogosto prisoten večji prepih in prah, vnaprej razmislimo, kam se bomo z majhnim otrokom lahko umaknili, oziroma kako ga bomo zaščitili.

Zlasti za šolske otroke in mladostnike je posebno boleče, ko se morajo posloviti od svojega starega okolja. Pojasniti jim je potrebno, da s samo preselitvijo dobrih prijateljev ne bodo izgubili. Še naprej bodo lahko ohranjali stike z njimi in se od časa do časa videvali, če bodo to želeli. Tolažba, da bodo v novem kraju dobili nove prijatelje ni primerna. Njihova čustvena navezanost na prijatelje je močna in takšna tolažba ne pomaga. Lahko jim s tem sporočamo, da njihova prijateljstva niso tako pomembna, temveč zlahka nadomestljiva.

Kadar je le možno, otroke povabimo k sodelovanju pri opremljanju in okrasitvi novega doma. Morda jim celo ponudimo, da si sami izberejo barve svoje sobe in pohištva. Pri tem pa njihovo mnenje tudi cenimo in upoštevamo.

Tako kot se odraslim spremenijo okolje in navade s selitvijo, tako se spremenijo okoliščine  tudi za otroke. Tako kot odrasli potrebujemo čas za prilagoditev na prihajajočo selitev, tako tudi otroci potrebujejo svoj čas, da se pripravijo na prihajajočo spremembo in kasneje tudi odžalujejo za svojim starim domom in okoljem. Čas, ki je za to potreben, pa ni za vse družinske člane enako dolg. Pri tem vam lahko pomaga tudi otrokova vzgojiteljica in učiteljica, ki otroku pomaga, da se od vrstnikov lahko primerno poslovi. Prav tako so vam lahko v znatno pomoč strokovni delavci v novem vrtcu in v šoli, ki budno spremljajo otroka pri njegovem vključevanju v novo vrtčevsko ali šolsko okolje.